Act 24 | SlvZNZ | STEP | Pet dni pozneje so prišli veliki duhovnik Hananija, nekaj voditeljev ljudstva in advokat Tertul, da bi vložili tožbo zoper Pavla.

Acts 24

Pavla tožijo Feliksu

1 Pet dni pozneje so prišli veliki duhovnik Hananija, nekaj voditeljev ljudstva in advokat Tertul, da bi vložili tožbo zoper Pavla. 2 Ko so privedli Pavla, je Tertul obrazložil Feliksu, zakaj tožijo Pavla: “Judje moramo priznati, da po tvoji zaslugi že dalj časa uživamo mir in da nam že dolgo ni bilo tako dobro, kot nam je prav zdaj. 3 Za vse to smo ti, cenjeni Feliks, neskončno hvaležni. 4 Da pa ti ne bi jemali dragocenega časa, te prosimo, da nas poslušaš samo za trenutek, da ti na kratko obrazložimo obtožbe zoper tega moža. 5 Smatramo, da je ta mož povzročitelj nemirov. Po celem rimskem cesarstvu nagovarja Jude, naj se uprejo rimskim oblastem. Sam pa je eden izmed voditeljev nazarečanske sekte. 6 Ko je poskušal onečastiti tempelj, smo ga prijeli in smo ga hoteli obsoditi po naših zakonih. 7 Poveljnik Lizija pa je posegel vmes in zapovedal svojim vojakom, da so ga odpeljali. 8 Poleg tega je dejal, naj ga tožimo tebi. Ko ga boš zaslišal, boš ugotovil, da so naše obtožbe resnične.” 9 Ostali Judje so potrdili obtožbeni govor v vseh točkah in pojasnili, da je vse čista resnica.

Pavel se brani pred Feliksom

10 Ko mu je guverner namignil, da je zdaj on na vrsti, da pove svoje, je Pavel vstal in dejal: “Ker vem, da si že mnogo let sodnik temu ljudstvu, se z veseljem zagovarjam pred teboj. 11 Z lahkoto boš ugotovil, da sem šele pred dvanajstimi dnevi prišel v Jeruzalem, da bi v templju molil. 12 Tako v templju kot tudi v sinagogi ali kje drugje v javnosti se nisem z nikomer prepiral, še manj pa povzročil kakšno vstajo med ljudstvom. 13 Nobenih dokazov ni o tem, da bi bile navedene obtožbe resnične. 14 Naslednjo stvar pa si upam javno priznati: Služim Bogu naših očetov na način, ki ga le-ti imenujejo sekto. Verujem vse tako, kot je zapisano v Mojzesovem zakonu in v prerokih. 15 Prav tako verujem kot tudi moji tožniki, da bo Bog obudil vse ljudi v življenje – pravične in krivične. 16 Zato poskušam po svojih najboljših sposobnostih živeti tako, da bi imel čisto vest pred Bogom in ljudmi. 17 Ker več let nisem živel v tej deželi, sem se vrnil v Jeruzalem z denarjem, da bi pomagal Judom in da bi v templju žrtvoval Bogu. 18 Moji tožniki so me videli v templju, ko sem prišel z zahvalno žrtvijo. Obril sem si glavo, kot zahteva zakon in okrog mene ni bilo množice niti kakršnekoli vstaje. Bilo pa je tam nekaj Judov iz pokrajine Azije. 19 Ti naj bi bili danes tukaj, če imajo kaj proti meni. 20 Sicer pa te prosim, da izprašaš te može, česa me je obdolžil njihov sodni zbor 21 razen tega, kar sem že povedal in sicer, da sem zavpil: ‘Pred vami stojim, da bi se zagovarjal zaradi vere v vstajenje od mrtvih!’ ”

22 Feliks, ki je mnogo vedel o Poti, je preložil razpravo in dejal: “Ko pride poveljnik Lizija, bom odločil o tej stvari.” 23 Pavel je še naprej ostal v priporu. Feliks pa je naročil stražarjem, naj lepo ravnajo z njim. Sorodniki in prijatelji so ga lahko obiskovali in mu prinašali darila.

Feliks se noče odločiti

24 Čez nekaj dni sta Feliks in njegova žena, Judinja Druzila, poklicala k sebi jetnika Pavla. Želela sta slišati kaj več o veri v Jezusa Kristusa. 25 Ko pa je Pavel govoril o pravičnosti, o vzdržnem življenju in o Božji sodbi, se je Feliks prestrašil in je brž dejal: “Za danes zadostuje. Kadar bom imel več časa, te bom spet poklical.” 26 Upal je tudi, da mu bo Pavel plačal podkupnino in zato je vedno znova pošiljal ponj, da bi se z njim pogovarjal. 27 Ko sta minili dve leti, je Feliksa nadomestil Porkij Fest. Da bi ob koncu svojega službovanja še zadnjič izkazal Judom svojo naklonjenost, je pustil Pavla še naprej v ječi.